Date:23 maja, 2015

Osebna grafološka analiza dr. Franceta Prešerna

Dominantne značilnosti
Ritem:30 %
Takt: 70%
Naklonski kot pisave niha ned 80-70 stopinj v desno.
Pisava izraža visok formalni nivo in originalnost pisanja črke s in k, 705 črk ni povezanih. Končne poteze segajo v zgornjo cono. Hitrost pisave se uvršča med počasne.
Vrstice se rahlo prepletajo in naraščajo proti desnemu robu.
Tekst je na listu pomaknjen proti gornjemu robu, levi rob se rahlo širi proti desnemu.
Velikost pisave se uvršča med majhne 2 mm, zgornja in spodnja cona nihata med 3- 4 mm.
Širina pisala se ne more upoštevati in tudi pritisk ne, ker je fotokopija.
Leve tendence se nahajajo zgornji in spodnji coni.
Horizontalni presledki so 38,5 mm.

Kratka obrazložitev
Visok formalni nivo in prevladovanje takta v pisavi, nam nakazuje na osebo z visoko inteligenco in logičnim razmišljanjem. Prisotnost odstotkov ritma v pisavi pa poudarja duševno bogastvo in energijo. Počasna pisava dokazuje kontroliranje samega sebe in preudarnost mišljenja. Vse zbrane informacije je temeljito pretehtal. Kadar ga je kdo priganjal, se mu je um izpraznil. Sodeloval je rad z ljudmi temeljitega mišljenja in ni bil površinski. Njegov tempo je bil počasen vendar temeljit.
Pisava spada med majhne, kar poudarja natančnost in temeljitost. Zgornja in spodnja cona sta dokaj usklajene, vendar prevladuje zgornja, kar pomeni da je bil bolj prisoten v duhovnem, kot pa v fizičnem svetu. To dejstvo potrjuje tudi razporeditev samega teksta na listu, kateri je pomaknjen proti gornjemu robu. Vrstice se rahlo dotikajo in potrjuje dejstvo, da ga je zanimalo veliko različnih segmentov.
Podpis je enak tekstu in potrjuje dejstvo, da se ni soljudem prikazoval drugačen, kot je v resnici bil.
Horizontalni presledki spadajo med široke. Potreboval je dosti prostora za delovanje, tako mentalnega in fizičnega. Ni mogle živeti brez svobode. V kombinaciji horizontalnih presledkov in širokih presledkov med besedam, potrjuje dejstvo, da se je bal fizičnega kontakta z ljudmi. Prestrašil se je, če se mu je kdo intimno preveč približal.

Miselni proces
Način pisanja črke m in n, dokazuje, da je bil njegov način razmišljanja kumulativen v kombinaciji z poizvedovalnem. Način razmišljanja je imel temeljit , vsako stvar je pretehtal preveril in šele nato nadgradil drugo misel. Tudi pri delu je naredil vse stvar do konca. Njegova majhna pisava to potrjuje, saj je bil zelo natančen in z veliko mero koncentracije. Stvari je dokončal saj je bil zelo odločen. Ni ovinkaril, znal se je osredotočiti na bistvo , komuniciral je zelo jasno. Njegovo mišljenje je bilo gibčno – fluidno, zelo inteligenten, dostikrat je našel originalne rešitve, pri čemur mu je pomagala njegova intuicija in originalnost. Vendar pa ga je njegova ozkost zavirala. Ni bil toleranten do idej in prakse drugih. Ni znal biti empatičen. Do svojih idej in prakse pa je bil vedno zelo odločen in lojalen. Nove ideje je izbiral zelo selektivno.

Odnos do samega sebe
Iz njegove pisave je razbrati, da je imel pomanjkanje samozavesti, vendar ni bil ljubosumen, kritika ga ni iztirila, tudi bojazljiv ni bil.
Do sebe ni bilo povsem iskren. Zatiral je svoja čustva s samo premagovanjem. Začasno se je znal zaščiti pred neprijetnimi spomini, zmanjšati je hotel občutek krivde ali razvrednotenje samega sebe. Premišljeval je o smislu življenja. Nase je prevzemal krivdo in ni obtoževal druge. Svoje zaupne prijatelje je izbiral zelo selektivno.
Ni ga bilo lahko voditi, ni padel pod vpliv drugih. Nikogar ni potreboval pri oblikovanju lastnih misli in zaključkov. Bil je ponosen in dostojanstven. Iz pisave je razvidno, da je bil optimist.

Medosebni odnosi
V odnosih z drugimi ga je zavirala njegova želja po pozornosti. Zlahka s je predstavil ljudem, rad je naredil vtis naje. Bil je posebnež, rad je vztrajal pri svojih utemeljitvah, včasih tudi nestrpen in razdražljiv do drugače mislečih. Njegov sarkazem in temperament je omilil, v odnosu do drugih z dostojanstvom in radodarnostjo.

Produktivnost
Njegova produktivnost je bila mentalna, razmišljanje in iskanje originalnih rešitev. Imel je zelo določene cilje. Vse to pa je pospeševala njegova želja po napredku in razvoju.

Sposobnosti
Iz njegove pisave je razvidna kreativnost, literarni talent in kulturni interesi. To dokazuje dejstvo, da je občudoval dobro pisanje. Bil je sposoben ustvarjati tako prozo, kot poezijo. Besede je znal izbirati spretno. Sposoben je bil izumiti novi način pisanja , drugače od drugih.

Gonilna moč
Njegovi cilji niso bili posebno visoki, vendar je presegel samega sebe z entuziazmom, vztrajnostjo in optimizmom.

Čustvena odzivnost
Zelo desni naklonski kot v pisavi nam pove, da je bil zelo čustven – skoraj strasten. Vendar ni bil zamerljiv in ni kuhal satih zamer. Zaradi svoje neodvisnosti je imel težave pri vstopanju v intimne odnose. To lahko izhaja iz določene oblike krivde, frustracije sli sovražnosti.